Show menu

Okoljsko poročilo Občine Postojna

Zrak

Vsakdo, ki je že obiskal Postojno, ve, da brez burje v Postojni ne gre. Čeprav je res, da v kotlino iz kraških planot prinaša hladen zrak, vendar je zaradi vetrovnosti v Postojni in okoliških krajih manj megle in posledično čistejši zrak.

Občina Postojna spada na območje z letnimi emisijami od 100 do 500 ton SO2, kar jo uvršča med nižje in srednje onesnažena območja s tem polutantom v Sloveniji. Večje urbano središče predstavlja mesto Postojna in Prestranek. Strokovnjaki pravijo, da emisije žveplovega dioksida iz domačih kotlovnic in posameznih industrijskih objektov ne predstavljajo velike obremenitve zraka. Kakovost zraka je sicer odvisna tudi od dotoka onesnaženih mas iz drugih smeri ter same vremenske situacije, vendar našemu območju pri tem pomaga veliko burja. 

Žal Postojna ni v državni mreži spremljanja kakovosti zraka, zanjo tudi ne obstajajo natančni podatki o stanju zraka. Najbližje merilno mesto je v Ljubljani. Vsekakor pa lahko vedno pomagamo k še boljši kakovosti zraka in sicer z manjšimi emisijami v cestnem prometu, manjšim ogrevanjem objektov ter z zmanjšanjem obrtnih in industrijskih dejavnosti v širši okolici.

Mesto Postojna. Foto: Benjamin Narobe

Tla

Postojnska občina se lahko pohvali z velikim deležem zelenih površin. Kar več kot 90% občinske površine pokrivajo gozdovi in travniške površine. Kraški svet, na katerem leži Postojna, je bogat z naravo in tudi kulturno dediščino, zaradi česar je občina gospodarsko prvenstveno usmerjena na eni strani v turizem in turizmu kompatibilne panoge, na drugi strani pa kmetijstvu in živinoreji.

V občini Postojna ni bila vzpostavljena nobena točka merilne mreže onesnaženosti tal v sklopu nacionalne raziskave v letu 2006 in 2007, zato o onesnaženosti oziroma kakovosti tal ne moremo govoriti. Najbližji podatki so bili pridobljeni za lokacijo zahodno od naselja Pivka na območju ekstenzivnih travnikov in pašnikov v občini Pivka, ki pa je od meje občine Postojna oddaljena približno 3 km južno.
Okolica Landola. Foto: Hanna Hahmo

Poglavitni dejavniki, ki pripomorejo k večji onesnaženosti tal so kmetijstvo z vnosom gnojil v tla, promet in vnos nevarnih snovi v tla zaradi industrijske dejavnosti. Kazalca onesnaženosti tal sta posredno lahko tudi poraba sredstev za zaščito rastlin in poraba mineralnih gnojil, za kar pa za posamezne občine ni na voljo dostopnih podatkov, so pa ti znani za območje Slovenije.

Za nadaljnji razvoj je pomembno ohranjanje živosti prostora, saj le to zagotavlja tudi ohranjanje kmetijske rabe regijskega prostora. Zaželeno je ohranjanje kmetijskih in gozdnih površin, vsakršna širitev poselitve pa je lahko problematična. Pomembno je, da ohranjamo zelene površine in vzdržujemo visok odstotek neposeljenega, pristnega naravnega okolja.

Biotska raznovrstnost

Območje občine Postojna ima deset posebnih varstvenih območij, številna zavarovana območja in ekološko pomembna območja. Poleg tega tudi veliko število naravnih vrednot, predvsem državnega pomena. Številna območja z varstvenimi statusi in zavarovanimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter habitatnimi tipi, ki se prednostno ohranjajo, tako nakazujejo na veliko biotsko pestrost občine. 

Naj naštejemo nekatera biotsko zelo pomembna območja: travnik poleg Postojnske jame, ki spada v Naturo 2000 in je varstveno zaščiteno območje za ohranjanje kosca; čudovito Planinsko polje z reko Unico in tisočerimi vrstami metuljev; porečje Nanoščice; celoten sistem Postojnske jame in še mnoga.
Planinsko polje - območje Nature 2000. Foto: Aleš Komovec

Občina se odpovedala že plansko opredeljenim stavbnim površinam v korist ohranjanja življenjskega prostora tako živalskih kot rastlinskih vrst, saj se vpliv na habitate teh vrst bistveno zmanjša.

Na območju Postojne se pojavljajo živalske vrste (npr. rjavi medved, volk, črtasti medvedek, navadni koščak...) in habitatni tipi (npr. srednjeevropska črna jelševja in jesenova ob tekočih vodah), ki so posebnega pomena za Evropsko skupnost. Med njimi so nekatere živali, predvsem ptice, ki spadajo tudi med ogrožene vrste, npr. kosec, širokouhi netopir, drobnovratnik itd.. Na Planinskem polju je tudi edino nahajališče travniške morske čebulice (Scillia litardieri) v Sloveniji.

Rjavi medved. Foto: Matej Blatnik

Podzemna in površinska voda

Površinske vode z območij Pivke in Postojne ponikajo v številne ponore in napajajo kraške vodonosnike. Pretakanje vode poteka po kanalih, razpokah in porozni osnovi v smeri proti izvirom, skozi katere se podzemne vode vračajo spet na površje. S pitno vodo gospodinjstva v občini Pivka in Postojna oskrbuje javno podjetje Kovod Postojna.

Na območju občine Postojna se nahaja 8 vodovarstvenih območij virov pitne vode.

Na osnovi statistično obdelanih rezultatov monitoringa kakovosti podzemne vode ter ugotavljanja skladnosti pitne vode, ki izvira iz vodnega telesa Kraška Ljubljanica, se ocenjuje, da je bilo kemijsko stanje vodnega telesa v letu 2006 dobro. Reka Pivka na merilnem mestu Postojna ter Unica na merilnem mestu Hasberg so bile leta 2006 v dobrem kemijskem stanju glede na merjene parametre.

Na vodnem telesu Kraška Ljubljanica v obdobju od leta 1998 do leta 2005 za noben parameter podzemne vode ni ugotovljen dolgoročni trend zniževanja ali rasti. Na merilnih mestih Malenščica in Veliki Obrh je kakovost podzemne vode v letih 2006 ustrezala predpisom, saj je bila povprečna vrednost vseh merjenih parametrov podzemne vode nižja ali enaka standardu kakovosti.Karte ranljivosti so bile izdelane za vodne vire pod Nanosom, pri Planini ter Korentani z namenom opredelitve vodovarstvenih pasov virov pitne vode. Na podlagi tega je občina sprejela ukrepe za izboljšanje kakovosti vodnih virov.

Reka Unica. Foto: Denis Komen

Občina Postojna ima z namenom varstva in ukrepov za zavarovanje vodnih zajetij sprejet Odlok o varstvu krajevnih vodnih virov v Občini Postojna (Ur. l. RS, št. 50/98). Zavarovanje se nanaša na izvire izpod Nanosa, izvire med Hruševjem in Prestrankom, izvire v Podgori in pri Planini. Za omenjene vodne vire so določeni najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja, ožji pas s strogim režimom varovanja in širši varstveni pas s higiensko-tehničnim režimom zavarovanja.

V jugovzhodnem delu občine na območju Javornikov leži vodni vir Malni, ki predstavlja 98 % vse pitne vode v občini in nima zakonsko opredeljenih vodovarstvenih območij. Zaradi vodo prepustnih kraških kamnin in posledično majhne samočistilne sposobnosti območja je prisotna velika nevarnost širjenja onesnaženosti vodnega vira in ga je zato potrebno zaščititi.

V celotni občini je približno 56 % prebivalcev priključenih na javno kanalizacijo (Postojna, Stara vas). V teh dveh naseljih se izvaja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo za 1073 stavb oz. za 95 % prebivalcev.

Hrup

Glavni viri hrupa na območju občine so avtocestni odsek Unec – Razdrto, železniška proga Ljubljana – Ilirska Bistrica, regionalna cesta Postojna – Pivka, lokalne ceste in športno letališče, vojaški poligon na Počku.

Na raven hrupa vplivajo tudi proizvodno-obrtne dejavnosti, gostinsko-zabaviščna dejavnost, kmetijska mehanizacija, v času gradbenih del pa tudi gradbena mehanizacija.

Uvoz na avtocestni odsek pri Razdrtem. Foto: Przemek Mila

Hrup na območju občine Postojna je predvsem posledica cestnega in v manjši meri železniškega prometa. Na odsekih, kjer se avtocesta približa stanovanjskim naseljem je že izvedena aktivna protihrupna zaščita (protihrupne ograje in nasipi). Industrija in obrtna dejavnost sta prisotni v Industrijski coni LIV in aktivnem delu poslovno-proizvodne cone Prestranek. 

Pomemben vir hrupa predstavlja tudi vojaško vadišče Poček, kjer sicer prihaja do obremenjenosti s hrupom zaradi vojaških vaj, je pa vadbišče oddaljeno od poselitvenih območij.