Kakovostno
urejen promet je eden izmed osnovnih elementov kakovosti bivanja, pa vendar se
sodobna družba sooča s pomembno razvojno dilemo. Po eni strani želimo
zagotoviti visoko raven dostopnosti in mobilnosti, po drugi strani pa se želimo
izogniti njunim negativnim učinkom.
Za reševanje te razvojne dileme je, podobno
kot na drugih razvojnih področjih, v ospredju trajnostni pristop. Ta
zadovoljuje gospodarske, socialne in okoljske potrebe družbe, medtem ko
zmanjšuje neželene učinke prometa na gospodarstvo, družbo in okolje.
V praksi to
pomeni predvsem možnost, da prebivalci kakovostno živijo tudi brez osebnih
avtomobilov, saj se izboljša dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi ter
ustvarijo ustrezni pogoji za hojo in kolesarjenje. Prebivalci se v tako
urejenem prometu počutijo varno, saj je prometna kultura na visoki ravni, manj
je nesreč in poškodb, ulice in drugi javni odprti prostori v naseljih pa spet
postanejo prostor srečevanja, igre in užitka ter manj prostor prevažanja in
parkiranja. Tako urejen promet prispeva
tudi k čistejšemu zraku, zmernejšemu hrupu ter manjši porabi fosilnih virov
energije.
Trajnostni pristop k obravnavi prometa tako
predstavlja eno ključnih razvojnih priložnosti sodobne družbe. Učinkovit javni potniški promet lahko v kratkem času
in z nizkimi stroški prepelje veliko število potnikov. Omogoča kakovostno
dostopnost glavnih ciljev za vse skupine prebivalcev, zmanjšuje s prometom
povezane težave ter izboljšuje delovanje naselij. Ima pomembno vlogo predvsem
pri večjih razdaljah. Če je hoja primerna za poti do 2 km, kolesarjenje pa za
poti do 5 km, se z javnim potniškim prometom na najbolj trajnosten način
opravijo vse daljše poti.
V primerjavi
z avtomobilskim prometom je veliko manj prostorsko potraten. Avtobus, ki na
cesti zasede približno toliko prostora kot trije avtomobili, v katerih je do 12
ljudi, lahko prepelje kar 50 potnikov. Zaradi vedno bolj učinkovitih vozil in
uporabe alternativnih goriv so vplivi javnega potniškega prometa na okolje, še
posebej če jih preračunamo na potnika, bistveno manjši kot pri osebnem
avtomobilu. S stališča potnika je primernejši tudi zaradi nižjih stroškov ter
stresa, povezanega z vožnjo in iskanjem prostega parkirnega mesta. Ne nazadnje
pa potnikom omogoča, da kakovostno in aktivno preživijo čas potovanja z branjem
ali delom, namesto da se ukvarjajo s samo vožnjo.