Kako naj ravnam?
1. Zaužijem manj živil
živalskega izvora
Za pridelavo živil živalskega izvora se porabi več naravnih virov kot za
živila rastlinskega izvora. Kar na eni tretjini vseh obdelovanih površin na
svetu gojimo hrano za krmo živali in s tem zmanjšujemo obseg obdelovalnih
površin, kjer bi lahko gojili hrano za ljudi. Poleg velikih površin za
obdelovanje zemlje se pri pridelavi in predelavi hrane porabi ogromno vode in
energije.
2. Jem sezonsko in
izberem hrano lokalnega izvora
Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko
vrednost, zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa imajo taka živila
tudi višjo hranilno vrednost in vsebujejo manj pesticidov. Hranilna
vrednost plodu namreč začne padati od trenutka, ko je plod odrezan od svojega
vira hrane in vode ter mora zaradi tega začeti uporabljati lastne zaloge.
Krajše prevozne poti pomenijo tudi manj izpustov CO2 in manjše
količine uporabljene embalaže.
3. Izogibam se
predpripravljenim obrokom
Predpripravljena živila in obroki so za občasen izhod iz stiske morda
primerni, ne gre pa jih uživati vsakodnevno ali celo večkrat na dan, saj so
običajno premastni, presladki ali preslani. Vnaprej pripravljeni obroki prav
tako vsebujejo številne aditive, s katerimi proizvajalci živilom podaljšujejo
svež videz, okus in rok trajanja.
4. Obroke načrtujem in
premišljeno nakupujem
Če za en teden vnaprej načrtujemo obroke, lahko porabimo živila, ki jih že
imamo, in lažje spišemo nakupovalni seznam. V trgovino se nikoli ne odpravimo
lačni, dosledno upoštevamo svoj proračun in količine hrane, ki jih potrebujemo.
Pri shranjevanju hrane upoštevamo navodila na embalaži, v hladilniku pa nove
izdelke postavimo zadaj, preostale v ospredje. Če nimamo občutka za količine,
sestavine pred pripravo stehtamo. Če še vedno skuhamo preveč, naslednjič
uporabimo manjši krožnik. Ostanke hrane lahko shranimo za naslednji dan ali
pripravljeno hrano delimo z družino, sosedi ali sodelavci.