PODNEBNE SPREMEMBE
ZA EVROPO IN SLOVENIJO
Do
konca stoletja je za Evropo predvideno izrazito ogrevanje, in sicer od 2,5 do
5,5 °C. Na severu
Evrope se bodo najbolj ogrele zime, na jugu in v srednji Evropi pa poletja. Na
severu se bo letna količina padavin povečala, na jugu pa zmanjšala. Poleti se
bo količina padavin zmanjšala za 30 do 45 % v Sredozemlju, zahodni in srednji
Evropi. V severni Evropi in Skandinaviji bodo spremembe padavin v poletnih
mesecih manjše. Pozimi bodo pogostejše poplave na obalnih območjih, spomladi pa
zaradi taljenja snega v osrednji in vzhodni Evropi, medtem ko se bo po vsej
Evropi povečalo število hudourniških poplav. Za pogostejše in daljše suše bo
vzrok toplejše in bolj suho podnebje. Do leta 2070 bodo suše, ki se danes v
južni in jugovzhodni Evropi pojavijo v povprečju enkrat na 100 let, postale
pogostejše, saj se bodo pojavile na manj kot 50 let. Zaradi daljših obdobij
suše bodo tudi daljša obdobja požarne nevarnosti (Kajfež Bogataj, 2008, str.
44–48).
Slovenske
analize kažejo na dvig temperature zraka do konca 21. stoletja v zimskih
mesecih za približno 3 °C, z razponom od
1,5 do 7 °C, v toplejših
mesecih pa se bo temperatura v povprečju dvignila za 3,5 °C, z razponom med 1,5 in 8 °C. Količina padavin se bo v zimskih
mesecih malo povečala ter v poletnih nekoliko znižala (Kajfež Bogataj, 2008,
str. 50).
VPLIVI PODNEBNIH
SPREMEMB NA TURIZEM V EVROPI
Zaradi
toplejšega podnebja se bo evropski turizem precej spremenil. Predvsem bodo
večjega obiska deležni alpski in bolj severni deli Evrope. Sredozemlje bo
zaradi višjih temperatur v poletnih mesecih manj obiskano, privlačnejše pa bo v
času pomladi in jeseni. V zimskih mesecih bo zaradi otoplitev smučarska sezona
na nižje ležečih delih ogrožena, v višje ležečih pa bo zaradi manjše količine
snega krajša (UNWTO, 2008, str. 28–30). Po zadnjih raziskavah se bo število
smučišč z naravnim snegom zmanjšalo s 604 (91 %) na 404 (61 %) pri scenariju
ogretja na za +2 °C in na 202 (30 %)
pri scenariju ogretja na +4 °C. Kot primerjavo
lahko vzamemo, da se bo po napovedih podnebje v Alpah do sredine tega stoletja
ogrelo za 2,2 do 3,3 °C in do konca 21
stoletja za 2,9 do 5,3 °C. Kar pomeni, da
bo za Evropo alpski scenarij dosežen že do leta 2050 (UNWTO, 2008, str. 28–
30). 20 % evropske morske obale se umika oziroma jo je treba umetno
stabilizirati. Raziskava (UNWTO, 2008, str. 28–30) tudi ugotavlja, da je v
oddaljenosti maksimalno 500 m od obale vrednost ekonomskih sredstev v okviru od
500 do 1000 bilijonov evrov. Tabela 11 prikazuje pozitivne in negativne vplive
podnebnih sprememb na turizem. Kot je razvidno z nje, bosta največ negativnih
vplivov deležna sredozemska in obalna regija, saj se bodo turisti zaradi
visokih poletnih temperatur raje odločali za druge destinacije. A bo
sredozemska regija zato turistično uspešnejša med spomladansko in jesensko
sezono. Nižje gorske regije bodo zaradi višjih temperatur in posledično pomanjkanja
snežnih padavin izgubile zimsko sezono.
NEPOSREDNI VPLIVI
PODNEBNIH SPREMEMB NA TURIZEM V EVROPI
Neposredni
vplivi zadevajo predvsem geografske podnebne spremembe. Te so eden izmed
odločilnih dejavnikov obiska določene destinacije. Spremembe v dolžini in
kakovosti bivanja na destinacijah, odvisnih od podnebja, se bodo poznale
predvsem pri tistih, ki ponujajo sonce in morje ali zimske športe. Na ti dve
vrsti turizma imajo lahko podnebne spremembe velik vpliv. Konec 21. stoletja
bo, kot kaže, za Evropo kot turistično destinacijo to eden od ključnih
dejavnikov. Sredozemske regije so sedaj najprivlačnejše v poletnih mesecih, v
prihodnosti pa se bo to spremenilo. Zaradi segrevanja ozračja bo Sredozemlje
poleti postalo manj privlačno. Hkrati pa bodo to tudi regije, kjer bo v tem
času primanjkovalo vode. Bodo pa sredozemske regije bolj obiskane v pomladnem
in jesenskem obdobju. Severni deli Evrope bodo v prihodnosti tisti, ki jim bodo
turisti zaradi boljših podnebnih razmer bolj naklonjeni čez vse leto (UNWTO,
2008, str. 28–30).
POSREDNI VPLIVI
PODNEBNIH SPREMEB NA TURIZEM V EVROPI
Posredni
učinki bodo pomembno vplivali na turistične dejavnosti, ki so odvisne od
naravnih danosti. Zaradi spremembe režima padavin lahko pričakujemo poplave,
suše, pomanjkanje pitne vode. Zaradi višje temperature morja so že vidne
poškodbe na koralnih grebenih, dvig morske gladine in erozija obale. Zaradi
spremenjenih snežnih razmer je pričakovati tudi velik negativen vpliv na zimski
turizem. V Alpah ta že čuti posledice zaradi dvigovanja snežne meje. Na višjih
nadmorskih višinah, kjer bo več snežnih padavin, bo zaradi močnejših vetrov
večja tudi verjetnost plazov. Največjo škodo bodo tako utrpela smučišča na
nadmorskih višinah pod 1400 m (Kajfež Bogataj, 2008, str. 104–105).
Posredne
vplive lahko razdelimo na:
- vpliv na različne
ekološke in naravovarstvene dele
- vpliv na različna
okolja, kot so reke, morja, obale in kopenske ekosisteme
- vpliv na varovana
območja.
Okoli
20–30 % vseh živalskih vrst bo zaradi dviga temperature ozračja ogroženih. To
bo posledično vplivalo tudi na turizem v Evropi, saj so nekatere živalske
vrste, ki bodo ogrožene zaradi teh toplotnih sprememb, tudi turistične
značilnosti. Zaradi zvišanja morske gladine bodo ogrožena obmorska mesta v Evropi.
Zaradi povečanja izrednih razmer, kot so poplave, bodo ogrožena alpska oziroma
gorska območja, saj začnejo lahko jezera v tem delu Evrope zaradi slabe
pretočnosti poplavljati. Prav tako se lahko zaradi spremembe površine spremeni
oblika posameznih dolin. V vzhodnih delih Evrope lahko zaradi podnebnih
sprememb pričakujemo tudi porast nekaterih bolezni, malarije in drugih, ki jim
do danes nismo bili podvrženi (UNWTO, 2008, str. 65).
SOCIOLOŠKE,
EKONOMSKE IN POLITIČNE SPREMEMBE
V
prihodnosti lahko zaradi podnebnih sprememb v Evropi pričakujemo zmanjšanje
zalog pitne vode, predvsem v Sredozemlju, zmanjšanje kmetijskih pridelkov
zaradi izrednih vremenskih razmer, kot so poplave in suše, povečanje nesreč, ki
jih povzročajo nevihte. Zaradi zmanjšanja prihodkov od turizma se bo zmanjšala
tudi blaginja (Kajfež Bogataj, 2008, str. 105–106). V juliju in avgustu teče s
severa proti Sredozemlju eden največjih turističnih tokov, ki pa se lahko
zaradi visokih temperatur, vročinskih udarov, požarov in podobnih naravnih
nesreč spremeni in ostane bolj v severnem delu Evrope. To lahko privede do
zloma lokalne ekonomije na območju Sredozemlja, ne le turizma, ampak vseh
dejavnosti, ki so neposredno povezane z njim, se pravi kmetijstva,
gradbeništva, domače obrti (Kajfež Bogataj, 2008, str. 105–106).
VPLIV PODNEBNIH
SPREMEMB NA TURIZEM V SLOVENIJI
Podnebje
v Sloveniji se dejansko ogreva. Saj so se v vseh krajih temperature zraka
zvišale. Izjema je le Portorož, kjer pa je temperatura padla predvsem zaradi
hladnejših zim.
NEPOSREDNI VPLIVI
PODNEBNIH SPREMEMB NA TURIZEM V SLOVENIJI
Pozitiven
vpliv, ki ga bo deležna Slovenija zaradi podnebnih sprememb, se zaradi povišane
temperature kaže predvsem v daljši kopalni sezoni. Hkrati bodo turisti imeli
večjo željo po obisku naših obmorskih turističnih krajev, kjer bo temperatura
podobna, kot je danes v Španiji in Grčiji. Večjega obiska bodo deležni tudi
drugi kopališki in zdraviliški turistični kraji v Sloveniji. Pričakujemo lahko
povečano ponudbo talasoterapije in klimatskih zdravilišč oziroma krajev v
obmorskih in gorskih regijah, kjer bo zaradi povečanega povpraševanja po teh
storitvah ponudba večja. A tako kot v večini drugih destinacij se tudi v
Sloveniji pričakuje več negativnih kot pozitivnih posledic. Negativne posledice
se kažejo v večji rabi energije zaradi povečanja delovanja klimatskih naprav v
obmorskih kot tudi drugih turističnih regijah. Potrebna bo posodobitev toplotne
izolacije objektov. Predvsem pa bo zaradi težav z zagotavljanjem umetnega snega
trpela zimska sezona. Zaradi dviga temperature bo le malo smučišč v Sloveniji
lahko zagotavljalo smuko, saj jih večina leži pod 1400 m nadmorske višine.
Negativne posledice se kažejo tudi zaradi manj padavin. V mediteranskih in
drugih vodno deficitiranih pokrajinah Slovenije bo lahko primanjkovalo pitne
vode. Zaradi pomanjkanja padavin v poletnih mesecih se bo povečala nevarnost
požarov (Turistična zveza Slovenije, 2007, str. 26–27).
POSREDNI VPLIVI
PODNEBNIH SPREMEMB NA TURIZEM V SLOVENIJI
Poglavitni
posredni vplivi na slovenski turizem bodo negativni za zimski turizem v
slovenskih Alpah, predvsem v nizko ležečih športnih središčih. Hkrati naj bi se
v slovenskih Alpah okrepil poletni turizem, če seveda bodo odgovorni znali
uspešno preusmeriti sezono. Temperature na tem območju bodo v poletnem času
biološko optimalne za bivanje, zato v poletnih mesecih lahko pričakujemo
občutno rast števila turistov. Na območju slovenske Istre se bo število vročih
poletnih dni povečalo, morska gladina se bo dvignila, nevarnost pogostejših požarov
bo bistveno večja. Suša in vročina bosta povečali potrebo po oskrbi s pitno
vodo, njene zmogljivosti pa se bodo zaradi manj padavin in povečanega
izhlapevanja zmanjšale. Zaradi dviga temperature je pričakovati tudi pogostejše
cvetenje morja, kar bo imelo negativne posledice tako za turizem kot tudi za
ribištvo. Čeprav se bo samočistilna zmožnost rek in jezer zmanjšala, se bo
kopalna sezona zaradi višjih temperatur podaljšala
NAČINI UKREPANJA
ZA OMEJITEV PODNEBNIH SPREMEMB
Načinov
ukrepanja za omejitev podnebnih sprememb je veliko. Že vsak posameznik lahko s
smotrno uporabo energije in vode veliko prispeva k temu. Predvsem v turizmu bo
treba večji poudarek nameniti razvoju zelenega turizma in s tem tudi zmanjšati
vplive turizma na okolje.
UKREPI ZA OMEJITEV
PODNEBNIH SPREMEMB
Ukrepi,
ki jih je sprejela EU v dokumentu »Omejevanje globalnih podnebnih sprememb na 2
stopinji Celzija. Pot do leta 2020 in
naprej« (Komisija Evropskih skupnosti, 2007, str. 5– 7), so:
- Zmanjšanje
emisij, pri čemer strateški energetski pregled EU predlaga ukrepe, ki bodo
potencial zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Hkrati bodo z ukrepi, ki so že
bili sprejeti v okviru Evropskega programa o podnebnih spremembah, in drugimi
politikami, ki se trenutno izvajajo, zmanjševali emisije tudi po letu 2012.
Svet mora sprejeti predlog EU in držav članic o 30% zmanjšanju emisij
toplogrednih plinov v razvitih državah do leta 2020 v primerjavi z letom 1991
kot del mednarodnega sporazuma. EU se že zdaj zavezuje, da bo sledila politikam
za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. To bo za evropsko industrijo pomenilo, da bo po letu 2012 povpraševanje
po pravicah z emisijami večje, kar bo ustvarilo pobude za vlaganje v
tehnologije za zmanjševanje emisij.
- Ukrepi
iz nastajajoče energetske politike EU so v skladu s Strateškim energetskim
predlogom in bodo zagotavljali bolj konkurenčen, trajnosten in varen energetski
sistem ter močno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Ukrepi se
nanašajo na izboljšanje energetske učinkovitosti EU za 20 % do leta 2020,
povišanje deleža obnovljive energije na 20 % do leta 2020, sprejetje politike
okoljsko varnega zajema ogljikovega dioksida in njegovega geološkega
shranjevanja, vključno z izgradnjo dvanajstih velikih demonstracijskih obratov
v Evropi do leta 2015.
- Krepitev
EU ETS (sistema trgovanja z emisijami), ki zajema 45 % vseh emisij CO2 v EU. Po
letu 2012 bo zajemal še večji delež. Ob pregledu EU ETS je treba upoštevati
naslednje možnosti za okrepitveno vlogo sistema: potrebo po dodeljevanju pravic
za emisije za več kot pet let z namenom omogočiti predvidljive dolgoročne
odločitve o vlaganjih, razširitev sistema na druge pline in sektorje,
priznavanje zajema ogljika in 31 njegovega geološkega shranjevanja, uskladitev
postopka dodelitve pravic za emisije v vseh državah članicah za doseganje
neizkrivljene konkurence po vsej Evropi, povezovanje EU ETS z združljivimi
obveznimi sistemi, kot so v Kaliforniji in Avstraliji.
- Omejevanje
emisij, ki nastajajo zaradi prometa in ki v EU še vedno naraščajo, kar izničuje
velik del zmanjšanih emisij v sektorju odpadkov ter proizvodnih in energetskih
sektorjih. Svet in Parlament EU morata sprejeti predlog Komisije za vključitev
zračnega prometa v EU ETS, Svet mora sprejeti predlog Komisije o odvisnosti
davkov na osebne avtomobile glede na stopnje emisij CO2. Okrepitev ukrepov, ki
so usmerjeni v povpraševanje: dodatno je treba omejiti emisije toplogrednih
plinov cestnega tovornega in pomorskega prometa ter zmanjšati življenjski cikel
emisij CO2 goriv za prevoz, vključno s pospeševanjem razvoja trajnostnih
biogoriv.
- Zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov v drugih sektorjih.
- Raziskave
in tehnološki razvoj: skupni proračun bo ponovno treba povečati.
- Kohezijska
politika spodbuja trajnostni promet in energijo ter okoljske tehnologije in
ekološke inovacije s finančno podporo ter strukturnimi in kohezijskim skladom.
- Drugi
ukrepi.