Trajnostni
razvoj
Koncept trajnostnega
razvoja se nanaša na pripravo razvojne politike, ki izpolnjuje gospodarske,
družbene in okoljske potrebe družbe v smislu blaginje v kratkoročnem,
srednjeročnem in zlasti dolgoročnem obdobju. Temelji na predpostavki, da mora
razvoj izpolniti potrebe današnje družbe, ne da bi bila pri tem ogrožena
dobrobit prihodnjih generacij. To v praksi pomeni, da je treba ustvariti
razmere za dolgoročni gospodarski razvoj in hkrati zagotoviti spoštovanje
okolja.
Trajnostni razvoj
je krovni cilj EU, ki je pripravila tudi lastno strategijo trajnostnega
razvoja. Trajnostni razvoj je ključno načelo kohezijske politike. Opredeljen je
v uredbi o skupnih določbah, ki določa okvir politike za vse programe,
sofinancirane iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Trajnostni razvoj
pomeni zadovoljevanje potreb sedanjih generacij, ne da bi ogrozil sposobnost
bodočih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe - z drugimi besedami, boljše
kakovosti življenja za vse, zdaj in za prihodnje generacije. Ponuja vizijo
napredka, ki vključuje takojšnje in dolgoročne cilje, lokalno in globalno
ukrepanje ter obravnava socialna, gospodarska in okoljska vprašanja kot neločljive
in soodvisne sestavine človeškega napredka.
Trajnostnega
razvoja ne bodo prinesle le politike: na splošno jih mora sprejeti družba, ki
vodi načelo številnih odločitev, ki jih vsak državljan sprejema vsak dan, ter
velike politične in gospodarske odločitve, ki jih je treba sprejeti. To zahteva
globoke spremembe v razmišljanju, v gospodarskih in socialnih strukturah ter v
vzorcih potrošnje in proizvodnje.
Nedavni pregledi strategije EU za trajnostni razvoj (EU SDS)
EU je v zadnjih
letih trajnostni razvoj vključila v širok spekter svojih politik in je zlasti
prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju
gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika. Hkrati na mnogih področjih obstajajo
nevzdržni trendi, zato je treba njihova prizadevanja okrepiti.
Poleg tega
Komisija (Eurostat) izvaja dvoletno poročilo o spremljanju trajnostnega razvoja
in skupaj z državami članicami nenehno razvija in izboljšuje kazalnike
trajnostnega razvoja.
Evropski svet je
decembra 2009 potrdil, da "trajnostni razvoj ostaja temeljni cilj Evropske
unije v skladu z Lizbonsko pogodbo in strategija bo še naprej zagotavljala
dolgoročno vizijo in predstavljajo splošen okvir politike za vse politike in
strategije Unije.
Številni
nevzdržni trendi zahtevajo nujne ukrepe: potrebna so velika dodatna
prizadevanja za zajezitev in prilagajanje podnebnim spremembam, za zmanjšanje
visoke porabe energije v prometnem sektorju in za odpravo sedanje izgube o
biotski raznovrstnosti in naravnih virih. Za prehod v varno in trajnostno
gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika in z majhnimi vložki bo treba v
prihodnje okrepiti poudarek. Prednostne ukrepe bi bilo treba natančneje
določiti v prihodnjih pregledih. Upravljanje, vključno z izvajanjem,
spremljanjem in okrepiti bi bilo treba mehanizme, na primer s jasnejšimi
povezavami s prihodnostjo Strategija EU 2020 in druge medsektorske strategije.
V EU je ključno
vprašanje vključiti razmišljanje o trajnostnem razvoju v različne dele
strategije Evropa 2020. Strategija, ki je bila sprejeta leta 2010, je
prispevala k izhodu Evrope iz krize in postavitvi temeljev za bolj trajnostno
prihodnost, ki bo temeljila na pametni, trajnostni in vključujoči rasti.
Ključna področja za integracijo so t.i. Evropski sklad za strateške naložbe
(EFSI), prek energetske unije in podnebne politike, predvsem pa na področju
krožnega gospodarstva.
Trajnostni razvoj
je svetovni problem; zato je treba njena načela širše izvajati v mednarodni
politiki sodelovanja in razvoja.
Družbena odgovornost podjetja (DOP) - Corporate Social
Responsibility (CSR)
Najpogosteje je
družbena odgovornost podjetij na ravni EU definirana kot koncept, znotraj
katerega podjetja na prostovoljni ravni vključujejo skrb za družbo in okolje v
svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki. Po standardu
družbene odgovornosti ISO 26000 pa je odgovornost organizacije za vplive svojih
odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, da s preglednim etičnem ravnanjem:
- prispeva k
trajnostnemu razvoju,
- upošteva
pričakovanja deležnikov,
- je v skladu z
veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ter
- je integrirana v
celotno organizacijo in jo izvaja v svojih odnosih (ISO 26000, 2010).
Prav tako
standard za boljše razumevanje predstavlja organizacijam sedem osrednjih tem
oz. vsebin družbene odgovornosti podjetij, ki pa jih je potrebno obravnavati
celovito in soodvisno:
Čeprav mnogi
koncepta trajnostni razvoj in družbena odgovornost zamenjujejo in je med njima
tesna povezava, sta to različna koncepta.
Pri trajnostnem razvoju gre za zadovoljevanje potreb družbe brez
ogrožanja potreb prihodnjih generacij, medtem ko se družbena odgovornost nanaša
na organizacije, lahko tudi posameznike, v našem primeru pa na podjetja.
Opredeljuje odgovornost do širšega okolja, njen cilj pa je prispevati k
trajnostnemu razvoju.
Turizem je množični
družbeni pojav, ki pušča sledi v prostoru, v katerem se pojavlja, v
dejavnostih, ki sodelujejo pri njegovem razvoju, in na ljudeh, ki sooblikujejo
turistično ponudbo. Pospešuje gospodarski razvoj tako v razvitih kot mnogih
manj razvitih državah sveta, vpliva na okolje, ohranjanje naravne in kulturne
dediščine, življenje domačinov in počutje turistov. Turizem je lahko obremenjujoč za okolje.
Negativni
učinki turizma so opazni na območjih z velikim številom turistov na majhnem
prostoru (množični turizem). Zaradi velikega števila turistov se močno povečata
poraba vode in količina odpadkov, obremenjenost čistilnih naprav, povečan
promet onesnažuje ozračje, več je hrupa, izgradnja različnih objektov lahko
povzroči erozijo tal, močno se spremeni tudi videz pokrajine.
Zato je zelo
pomembno zavedati se odgovornosti podjetja in se odločiti zmanjšati lastne
vplive na okolje in se usmeriti v takšne oblike turizma, ki omogočajo trajnostni
oziroma sonaravni razvoj turističnih območij.