Show menu

Postojnski pračlovek se postavlja na noge

Titov trg, Postojna, 30. 9. 2017
Festival postojnskega pračloveka, Postojna, 30. september 2017 Foto: Valter Leban
Festival postojnskega pračloveka, Postojna, 30. september 2017 Foto: Valter Leban
Postojna – V Postojni so 30. septembra pod streho uspešno spravili prvi Festival postojnskega pračloveka. V središču mesta so se obiskovalcem pridružili zanimivi gostje iz hrvaške Krapine in Cerknega, oblečeni v krzno in oboroženi s kostmi in gorjačami. »Festival je le ena od aktivnosti, s katerim želimo oživiti zanimanje za prazgodovino, saj imamo prav na Postojnskem izredno pomembno paleolitsko najdišče Betalov spodmol in več manjših, kjer so našli najdbe, ki pričajo o življenju neandertalca,« pravi Goran Blaško iz zavoda Furman, ki pri projektu sodeluje z Notranjskim muzejem Postojna.

Ideja o celoviti predstavitvi življenja pračloveka na Postojnskem in drugje je zorela nekaj let, letos pa so jo uresničili z ureditvijo poti Po poteh naših prednikov, s katero so Betalov spodmol povezali z drugimi bližnjimi paleolitskimi najdišči, in predstavitvijo življenja v kameni dobi v Notranjskem muzeju. Na festivalu so obiskovalce popeljali na ogled najdišč, na poti so med drugim videli, kako je neandertalec zanetil ogenj. Festival se je nadaljeval v središču Postojne, kjer sta se predstavila kraja Krapina in Cerkno, v katerih že imajo nekaj izkušenj s predstavljanjem prazgodovine. Iz hrvaške Krapine, kjer so neadertalcu posvetili muzej, je na obisk prišlo Pleme jamskega medveda, s Cerkljanskega, kjer so uredili arheološki park Divje babe, pa skupina iz Turističnega društva Reka z ogromno neandertalčevo piščaljo, ki je njihov prepoznaven znak.
Festival bodo ponovili prihodnje leto, med tem časom pa ne bodo mirovali.

Spomladi bodo pripravili predavanje o izkopavanju postojnskega paleolitika, na katerega naj bi prišel arheolog Matija Turk, sin Ivana Turka, ki je raziskoval Divje babe. Življenje pračloveka bodo šolskim in drugim zaključenim skupinam predstavljali v Notranjskem muzeju ter ob učni in turistični poti, kjer imajo različne delavnice, na katerih se obiskovalci pobliže spoznajo z življenjem pračloveka. »Netenje s paličicami je pretežko, zato plamen prižgemo s pomočjo drugih tehnik, s kremenom ali lupo,« pravi Blaško. »Radi bi prikazali tudi lomljenje kremena; otroci bodo to spretnost preizkusili s siporeksom.« Zaenkrat je vodeni ogled mogoč ob predhodni najavi, prihodnjo sezono naj bi ga pripravili enkrat na teden, pri čemer računajo na obisk posameznih obiskovalcev.