"Odkar
potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v
ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že
1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene
dobrine," so opozorili v WWF Adria.
Za trenutne
potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,7 planeta. Če bi vsi
Zemljani porabljali naravne vire tako kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75
planeta, so dodali.
Podatki GFN
o ekološkem odtisu namreč kažejo, da je Slovenija najslabša v regiji, saj v
ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29.
junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija
(30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.
Obstoj v
ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in
vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja prek meja planeta že lahko
občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb ter strmega upadanja
globalne biodiverzitete, opozarjajo v WWF Adria.
Dan
ekološkega dolga je zato močan opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti
države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet
ter tako pripomorejo k trajnostnem razvoju. Kot so dodali, mora svet konkretne
ukrepe za izboljšanje stanja sprejeti že do leta 2020.
Kako zelo
dragoceni so naravni viri bomo ugotovili šele takrat, ko bomo ostali brez njih.
Z eksponentno rastjo prebivalstva in omejenimi naravnimi viri, kot so voda,
hrana, les, rudnine in kisik z vsakim letom porabimo več virov, kot jih je
narava v enem letu sposobna obnoviti. Posledično zaradi prevelikega števila
prebivalstva in pospešene porabe naravnih virov z vsakim letom prej vstopimo v
obdobje, kjer svojim otrokom porabljamo njihove letne vire za preživetje.
V to
štejemo krčenje gozdov, porabo vode, kar vodi v nastanek puščav in pomanjkanje
pitne vode, erozijo obdelovalne zemlje, prekomerno ribarjenje in uničevanje
živalskih vrst, izkopavanje rudnin in drugih naravnih virov ter porabo kisika,
s čimer se kopiči naš odtis CO2 v atmosferi, katerega narava ne more pretvoriti
nazaj v kisik.
Svetovne
organizacije napovedujejo projekcije, da bomo do leta 2050 dosegli številko 10
milijard ljudi na Zemlji, kar predstavlja trenutno polovico prebivalstva.
Evropa se letos sooča z izrazito vročino in pomanjkanjem vode, kar pa se bo v
prihodnjih letih zgolj stopnjevalo. Naravni viri bodo tako v prihodnje
postajali vse bolj dragoceni in razdrobljeni, kritične pa so predvsem napovedi
glede »zalog« vodnih in prehranskih virov, ki omogočajo preživetje.
V občini Postojna
želimo prispevati k ohranitvi narave, zaščiti vodnih virov, gozdov, oceanov, rastlinskega in živalskega
sveta ter tako pripomoči k trajnostnem razvoju.
Nenehno se
trudimo, da ravnamo okolju prijazno, da osveščamo svoje prijatelje, sorodnike,
obiskovalce in maksimalno upoštevamo nasvete in rešitve za učinkovito ravnanje
z naravnimi viri in energijo, saj se zavedamo, da je učinkovito in odgovorno
ravnanje koristno ne le za vaš in za naš skupni proračun temveč predvsem
za okolje, ki smo ga dolžni pustiti našim potomcem takšnega in še boljšega, kot
smo ga dobili od naših prednikov. Da bi ravnali okolju prijazno, se nam ni
treba odrekati ugodju in stvarem, ki jih radi počnemo.
Spoštovani
obiskovalci, hvala vam, ker se skupaj z nami trudite, da s svojim odgovorim
ravnanjem do okolja, ohranjamo naravne vire in učinkovito ravnamo z njimi in
energijo.
»Zemlje ne
podedujemo od naših prednikov, ampak si jo sposojamo od naših zanamcev.«
Prispevek v angleščini: We care, so we live sustainable ?!