4. 8. 2020
Dragi izletniki, v
Turistično-informacijskem centru Postojna smo se odločili, da vas skozi oči in doživetja naših gostov popeljemo na odkrivanje naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti naše regije. Nastala situacija nam je vsem nekoliko spremenila počitniške načrte na bolje, saj si lahko končno vzamemo čas, da raziščemo lepote našega doma in spoznamo zgodbe ter legende naših krajev. Skupaj z Nino in njeno družino vas vabimo na tridnevni izlet v osrčje narave
Nanosa in
Predjamskega gradu.
V popoldanskih urah smo prispeli na
Ekoturizem Hudičevec. Zveni zlovešče, kajne? V resnici je zelo hudomušno. Posest je bila nekoč last tržaškega barona, ki je imel oskrbnico, ki se ni bala nikogar, niti samega hudiča. Nekoč je hudo zbolela in tamkajšnji duhovnik se je oblekel v hudiča, misleč, da se ga bo ustrašila. Temperamentna ženska pa je pograbila puško in ga ustrelila. Odtlej pravijo kmetiji ob vznožju Nanosa
»Hudičevec«.
Danes je kmetija v lasti družine Simčič in je ena izmed najbolj gostoljubnih domačij v Sloveniji. Kulinarika kmetije temelji na jedeh iz mesa, vzrejenega na ekološki način na lastni kmetiji. Pravi raj za ljubitelje različnih sezonskih jedi, juh, štrukljev, kruha iz krušne peči in domačih sladic.
Poleg vsakodnevnih kmečkih opravil si lahko gostje ogledajo zbirko starega orodja in številne domače živali, kot so konji, osli, koze, krave in ovce, za katere skrbijo njihovi ovčarski psi. Gostitelji so tudi poskrbeli za udobne prenočitve in uživanje v savni, fitnesu ter na igralnih površinah (nogometno, odbojkarsko, košarkarsko, balinarsko igrišče …). Poskrbljeno pa je tudi za najmlajše skozi različna plezala, igrala in neskončne zelene površin za tek in igro. Okolica je prepredena z gozdnimi potmi, po katerih se lahko podate na sprehod ali pa si izposodite kolesa.
1. Dan
Na kmetijo smo prispeli v popoldanskih urah ter se udobno namestili. Kmetija je resnično polna zanimivosti, predvsem za otroke, saj so spoznali številne živali in skrb zanje. Gostitelji so nam za večerjo postregli domače specialitete: jagenjčka in žrebičkovo meso na žaru z zelenjavnimi prilogami z lastnega vrta. Večerni sprehod v objemu planote Nanos je nekaj posebnega.
Kulinarika na Ekoturizmu Hudičevec. Foto: Simon Avsec
2. Dan
Po zajtrku (kruh iz krušne peči, domače marmelade in sokovi, sir, jajčka ...) smo se odpravili proti znameniti planoti Nanos. S kmetije smo kar peš odšli do parkirišča, kjer je tudi izhodišče za pohod. Makadamska pot z označbami se sprva vzpne po travnatem pobočju, nato pa gre v gozd, kjer nas po nekaj minutah pripelje na razpotje poti.
Nadaljevali smo po položni poti, lahko pa zavijete na strmo pot. Mi smo se odločili, da preizkusimo obe: nekaj nas je odšlo po položni poti, tisti z več kondicije pa po strmi poti.
Do vrha smo potrebovali 2h 20min po položni in 1h 45min po strmi poti.
Pot na Nanos. Foto: Matej Kavčič
V zavetju tik
pod Plešo smo se ustavili v Vojkovi koči, v kateri smo si privoščili kosilo in domače dobrote: ješprenj, se
posladkali s štrudljem in palačinkami ter nazdravili z vinom iz ekološke pridelave.
Po izredno
prijetnem druženju z mladim parom Barbaro in Petrom, ki sta nova
najemnika/oskrbnika koče, in zelo okusnem kosilu, smo se odpravili še do anten,
kjer smo uživali v razgledu na Postojnsko kotlino, Javornike in celo del
Vipavske doline. Na samem vrhu nas je pozdravila zelo pogosta obiskovalka
Nanosa, burja.
Z nami so
bili tudi štirinožni prijatelji, ki so bili s strani prijaznih mladih oskrbnikov
koče deležni lepe pozornosti, posodic s svežo vodo in nekaj priboljškov.
Vojkova koča. Foto: Aleš Petrič
Po premoru smo se z družbo odpravili proti Suhemu
vrhu, skozi Strane, Šmihel pod Nanosom in do Predjame (2h 40min).
V Predjami si nas je nekaj najprej ogledalo znameniti Predjamski grad ter
raziskalo legendo o roparskem vitezu Erazmu.
Predjamski grad. Foto: Ivan Majc
Odločili smo se tudi za ogled slikovite
Jame pod gradom, ki je
druga najdaljša slovenska jama, ki se razteza v kar štirih nadstropjih. Vodnik nam je razkril, da so slovenski jamarji pred kratkim prišli do več novih odkritij v jami. Zaupal nam je tudi, da je v jami še veliko dodatnih neodkritih prostorov. Navdušeni smo takoj pritrdili, da bomo kmalu spet prišli pogledat nova
odkritja.
Jama pod Predjamskim gradom. Foto: Iztok Medja
Jama ni
električno razsvetljena, baterijske svetilke pa obiskovalci prejmemo pred
vstopom. Za ogled turističnega odseka so potrebna le udobna oblačila in obutev.
Če je vreme suho, se lahko sprehodimo tudi do ponikalnice Lokve, ki je
izoblikovala podzemno jamo.
Predjama je posebna
vasica, pa ne le zaradi 800 let starega gradu sredi 123 metrov visoke stene,
pač pa zaradi izredno prijaznih in gostoljubnih domačinov, ki so najboljši
turistični promotorji. Osvežitev v gostilnici Predjamka je bila kot naročena in
s pogledom na grad, ki jemlje dih, tudi eden od številnih vrhuncev našega
izleta.
Gostilnica Predjamka s pogledom na Predjamski grad.
Med potjo proti Postojni smo se ustavili pri
kozolcu toplarju, dragocenem spomeniku ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Po predhodnem dogovoru smo se dogovorili za ogled kozolca in etnografske zbirke. V zbirki so predstavljeni eksponati in predmeti, ki so jih ljudje včasih uporabljali pri poljedelstvu, gozdarstvu, lovu, kovaštvu … Občasno se tukaj odvijajo
tudi številne razstave, v mesecu avgustu pa se odvija tradicionalna etnološko-turistična prireditev
»Gozdar-kmet nekoč in danes«.
Kozolec Toplar. Foto: Simon Avsec
Po ogledu je sledila pot v Postojno, kjer smo se na priporočilo lokalcev ustavili v
kavarni Siesta in spoznali še eno - tokrat v sladki različici - lokalno legendo o
pastirčku Jakobu in zmaju iz Postojnske jame. Znamenita
Jakobova torta je poklon pogumnemu pastirčku, ki je rešil domačine pred strašnim zmajem. Na nas so pustili zelo dober vtis tudi z domačim veganskim sorbetom iz gozdnih sadežev.
Jakobova torta v Kavarni Siesta.
Več kot zasluženo smo dopoldne namenili uživanju na sami kmetiji. Kako
sproščujoča in ob enem poživljajoča je lahko bosa hoja in ležanje na travi! Ogledali smo si zbirko starega orodja, obiskali živali,
uživali na igriščih in pred odhodom domov okusili domače štruklje, narezek in
kruh iz krušne peči.
Prvi izlet se je tako z ogromno
novih vtisov končal, mi smo uživali, prepričana pa sem, da boste tudi vi!
Se beremo kmalu :)