16. 9. 2020
Dragi
izletniki,
na
toplo poletno sobotno jutro smo najprej obiskali Notranjski muzej, ki se lahko
pohvali z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino edinstvenega kraškega področja,
na katerem se nahajamo. Občudovanja vredna je raznolika
zbirka okostij jamskega medveda in drugih ledenodobnih živali ter ogled
jamskih živali pod mikroskopom. Stalna
razstava Muzeja krasa nas popelje po časovnem traku razvoja kraških pojavov vse
od ledene dobe do današnjih dni.
Na voljo so tudi vodeni ogledi, posebej za mlajše
vedoželjne obiskovalce pa muzej ponuja tudi pedagoške programe in delavnice, na
katerih lahko otroci odkrivajo čudoviti svet
krasa.
Notranjski muzej Postojna
Po ogledu muzeja smo pot
nadaljevali po cesti proti
Predjami in po petih minutah vožnje zavili desno do
Kampa Pivka Jama, ki se skriva v osrčju neokrnjene narave, umaknjenem od mestnega vrveža.
Na označenih mestih lahko tudi parkirate avtodom in prenočite, ali pa se
odločite za prenočitev v lesenih bungalovih ali v postavljenem šotoru. V
poletnih mesecih kamp ponuja tudi zunanji bazen, ki služi kot odlična ohladitev
v vročih poletnih dneh. Za razvajanje brbončic v kampu deluje tudi restavracija
Pivka, kjer nudijo odlično domačo kuhinjo in
specialitete iz divjačine.
Če se boste odločili za kratek sprehod po kosilu, se
v bližini nahajata dve kraški jami –
Pivka jama in Črna jama. Ogled jam je sicer
možen le po predhodnem dogovoru v spremstvu izkušenega vodnika.
Ali ste vedeli? Črna jama je svoje ime dobila zaradi črno obarvanih kapnikov, kar ni naraven pojav. Vzrok za tako obarvanost so saje iz bakel, ki so jih več stoletij uporabljali obiskovalci jame.
V
poznih popoldanskih urah smo se zopet vrnili na glavno cesto proti Predjami in
po nekaj minutah vožnje smo se ustavili tik ob glavni cesti, saj se tam nahaja
Betalov spodmol, svetovno znano arheološko najdišče, kjer so odkrili ostanke iz
obdobja paleolitika in mezolitika. Jamo je leta 1932 odkril mladi raziskovalec italijanskega speleološkega inštituta Franco Anelli, ki je raziskoval
kraške jame.
Arheologi so v jami s
previsnim vhodom odkrili najrazličnejše vrste kamnitih orodij in kurišč ter
ostanke okostij jamskega medveda, ki smo si ga prej ogledali ob vstopu v Notranjski
muzej.
Betalov spodmol, foto: Tomaž Penko
Za
zaključek dneva smo se odpravili na med domačini priljubljen vrh nad Studenim,
kjer se nahaja cerkev sv. Lovrenca. Po 10 minutah vožnje proti Predjami smo
prišli do vasi Studeno, kjer smo sredi zaselka zavili levo in nadaljevali po
cesti med hišami. Ob vznožju smo avtomobil pustili na manjšem parkirišču.
Pot smo
nadaljevali po travniku in nato skozi gozdiček, ki je vedno redkejši, kar nam
omogoča lepši razgled na dolino. Steza je ustrezno označena, zato je možnost,
da bi zašli, majhna. Tik pod vrhom so nas presenetili konji, ki se so kljub
številnim pohodnikom neobremenjeno pasli.
Po 50-minutnem pohodu do cerkve sv.
Lovrenca sledi še 5-minutni vzpon do razgledne točke, s katere smo na leseni
klopi z izrezom v obliki srca ob sončnem zahodu opazovali vrhove Slivnice,
Snežnika, Javornikov, Vremščice in Nanosa. Pohod je primeren tudi v poletnih
dneh, saj borovci ob poti služijo kot zaščita pred poletno vročino. Kljub temu
je priporočljiva uporaba zaščite proti soncu in klopom ter primerna obutev. Pot
je odlična za družinski izlet.
Cerkev sv. Lovrenca, foto: Ivan Majc
Upamo, da vam je bila
ideja za enodnevni izlet všeč.
Se beremo prihodnjič!