Izlet:''Gura'', ki ni gora

Bogastvo življenja naših polj, gozdov in rek postojnsko regijo postavlja na svetovni zemljevid. Čeprav se zavedamo, da je narava tista, ki nam je podarila mistične in brezčasne bisere, pa dragocenost naši kotlini daje tudi ljudsko izročilo, bogato v vsej svoji slikovitosti.

Tokrat se na vas obračamo z idejo za izlet na goro ali na ''guro'', kot pravijo domačini, ki v alpinističnem in gorniškem žargonu ni gora. Planinska gora, Grmada ali Petričev hrib so imena, ki jih najdemo ne samo na Notranjskem, ampak tudi drugje po Sloveniji. Naša Planinska gora se nahaja na vzhodnem robu Hrušice z izhodiščno točko v Planini (pri cerkvi svete Marjete) in je edina, ki ponuja vzpona vreden razgled na najlepše kraško polje - Planinsko polje. Namig? V jesenskih dneh se razprostira razgled na poplavljeno polje tisočerih otočkov.

Sprehod na goro poteka po kolovozu čez travnike in gozd ter po idilični panoramski kamniti cesti s številnimi romarskimi znamenji. Zahodno od cerkve pelje cesta na vrh gore, katerega označuje kamnita miza. Z imenom Planinska gora označujejo sedlo med dvema vrhovoma, in sicer Grmado in Petričevim hribom. Pohod na goro traja približno 1 uro.  Na vrh pa peljejo tudi druge poti, ki jih najdete TUKAJ.

»Gora že vrsto let buri človeško domišljijo s številnimi zgodbami in z legendami, ki se vežejo nanjo«, opisuje Andreja Penko, avtorica knjige Naše korenine. Ob poti stoji cerkev Matere Božje o kateri je pisal že Janez V. Valvasor. Trenutna naj bi bila že sedma na istem mestu. Najstarejša stavba na gori pa naj bi bila okrogla kapelica, ki se danes nahaja južno od cerkve.

Nekaj časa je tu potekala priljubljena romarska pot, vendar so Italijani v bližini cerkve zgradili močne utrdbe in prekinili romanja. Je pa to tudi kraj, ki ga prepredajo številne legende, pravljice in izročilo. Domačini govorijo o beli prikazni s Planinske gore, ki napoveduje prihodnost, pa o različnih vilah, vedomcih, coprnicah in treh kamnih ob katerih naj bi nekoč častili neznanega boga.