10. 11. 2020
Težko je verjeti, da je v najboljših časih v Pivški kotlini delovalo približno 50 mlinov, še v začetku 20. stoletja kar 38, od tega na
Pivki enajst, ob Nanoščici, ki je njen najpomembnejši pritok, pa šest. Poleg Pikcovega,
Čadeževega, hudičevskega, korentanskega in Cenetovega mlina, o katerem smo pisali
v ideji za izlet Ob meandrih Nanoščice, pa se lahko na sončen jesenski popoldan
sprehodite tudi do ''zagonskega malna''.
Tu so se nekoč vrtela kolesa pomembnega mlina, Geržinovega
mlina, saj se Nanoščica kmalu zatem spušča proti Malemu Otoku in od tam naprej
izteka v reko Pivko. Da mlin leži ob ''pentlji'' rečemo zato, ker je tam Nanoščica ustvarila večjo zanko oziroma petljo. Po danes zaraščenih travnikih so nekdaj v mlin in žago
vozili kmetje iz Hrenovic in Hrašč. Ostanke drugih mlinov najdemo tudi v
okoliških vaseh v flišni dolini tik ob porečju Nanoščice.
Do malna lahko dostopate iz vasi Zagon (krajša pot) ali vasi Hrašče (daljša pot). Zato, da maksimalno izkoristimo tople jesenske dni, smo se
odločili, da vam predstavimo pot iz Hrašč. Jeklene konjičke lahko parkirate ob
makadamski poti na katero zavijete na koncu drevoreda, malo pred vstopom v vas
Hrašče. Od tam nadaljujete po poti desno od Hrašč, čez star jekleni most in tik
zatem zavijete levo za ograjenim pašnikom. Zemljevid poti je dostopen TUKAJ.
Makadamska pot od Hrašč proti Zagonu.
Makadamska pot proti Zagonskemu mlinu.
V drevo izklesana vitez in sova.
Vstop v poslopje Geržinovega mlina.
Pred vstopom na prostran borjač, vam bosta pot prijazno prekrižala
pokončni vitez in sopotnica sova – v drevo izklesana gozdna čuvaja, ki ju je
ustvaril lokalni rokodelec. Čas za fotko! Pa naj bo nasmejan selfie (sebek), poklon
vitezu ali vroče skovan meč v roki, delite jo z nami na ticgalerija@zavod-znanje.si ali
FB in IG profil Visit Postojna.
Nekaj metrov naprej pridete do urejenega poslopja z enonadstropno
stanovanjsko hišo iz klesanih kamnov, za njo je nekoč stal mlin, sezidan iz
klesanih kamnov, in kjer je nekoč stala žaga venecijanka – danes je ni več, od
mlina pa so ostala le še propadajoča vretena. Na zelenici poleg meandrov so
tudi gugalnice in klopce, ker pa je to privatna posest, prosimo ravnajte naravi
in poslopju odgovorno.
Pot lahko tukaj obrnete
nazaj proti avtomobilu ali pa se odpravite še naprej ob reki, ki vas vodi do manjšega
zalivčka in zapuščenega čolniča. Pomembno in zaščiteno območje predstavljajo
trstišča in travniki čez katera se razliva Nanoščica, saj je to postaja pticam
selivkam, ki ob jesenskih in spomladanskih migracijah tu prenočujejo. Ravno zaradi
zavitih meandrov, ki jih ustvarja reka, je področje dom tudi zelenomodremu, skoraj
tropskemu in ogroženemu vodomcu. Pozorno poslušajte, mogoče boste slišali
njegove žvižge.
'Pentlja' reke Nanoščice.
Zaliv in zapuščen čolniček.
Zagonski mlin je v času delovanja slovel po izvrstnem mletju
tako bele kot črne moke. Kot lahko preberemo v tretji knjigi Ljudje in kraji ob
Pivki, so bile tam v času NOB javke, saj je bil mlin na samotni lokaciji.
Partizani pa so se lahko oskrbovali tudi z moko.
Sami ali z družbo. Izkoristite vsako
priložnost in se odpravite v naravo iskat čudovite razglede ter napolnite
baterije.
Oglejte si tudi