Leto začenjamo s pomembnim projektom

Občina Postojna je na pobudo Visit Postojna podpisala dogovor o sodelovanju v programu podpore občin pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti.

Umanotera in društvo Focus, ki program podpore občin izvajata, sta na osnovi analize lokalnih virov, pregleda strateških usmeritev občine ter sestanka s predstavniki občine ocenila, da imamo potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na področju turizma. Zato sta z Občino Postojna sklenila dogovor o sodelovanju v projektu LIFE17 IPC/SI/000007 – LIFE IP CARE4CLIMATE

Izbran predmet programa podpore je ZMANJŠANJE OGLJIČNEGA ODTISA TURIZMA V OBČINI POSTOJNA.

V jedru trajnostnega upravljanja z življenjskimi viri skupnosti so ljudje, ki s sodelovanjem v odločanju o skupnih zadevah ustvarjajo koristi za lokalno in širšo skupnost.

Trajnostni skupnostni projekti si prizadevajo reševati probleme v lokalnem okolju ali pa udejanjajo kreativne zamisli, ki se porajajo v skupnosti. So produkt skupnega razmisleka o tem, kateri viri so na voljo v lokalnem okolju, katere so najbolj obetavne razvojne priložnosti, ki iz njih izhajajo, ter kako jih na trajnostni način uresničiti. Skupnostni projekti se odzivajo tudi na priložnosti in grožnje, ki prihajajo od zunaj oziroma so nam skupne kot človeški civilizaciji in planetarnemu ekosistemu.

Lokalne skupnosti so ključni prostor za promocijo transformativnih družbenih praks.Številna mesta in lokalne skupnosti so že model prehoda v trajnostno družbo, kolektivno pa imajo moč, da nas popeljejo na pot družbeno in okoljsko vzdržnega razvoja. Pri tem imajo ključno vlogo

prebivalci posameznih območij, občine, predstavniki lokalnega gospodarstva in lokalne nevladne organizacije.

Cilj programa podpore je povečati vključenost lokalnih skupnosti v izvajanje projektov na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov oz. blaženja podnebnih sprememb. S programom podpore želimo graditi zmogljivosti lokalnih odločevalcev za vodenje vključujočih procesov ter spodbujati sodelovanje in združevanje virov za trajnostne skupnostne projekte.

Za vključitev občine v program podpore so ključna naslednja merila:

-       trajnostna usmeritev lokalne skupnosti;

-       razpoložljivost življenjskih virov in razvojni potenciali občine na prednostnih področjih;

-       potencial za učinkovito in trajno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ozaveščanje prebivalstva o pomenu blaženja podnebnih sprememb;

-       komunikacijski potencial in možnost prenosa na druga območja Slovenije.

Program sodelovanja z Občino Postojna

Občina Postojna, ki je ena najbolj prepoznavnih evropskih turističnih destinacij, je leta 2018 s podpisom Zelene politike sprejela zavezo k trajnostnemu delovanju in prizadevanju za izboljšave na področju turizma. Vstopila je v Zeleno shemo slovenskega turizma(ZSST) in vzpostavila sistem upravljanja z vplivi turizma na okolje, rednega poročanja in presojanja.Februarja 2019 je v Strategiji razvoja turizma v Občini Postojna 2018-2023opredelila temeljna načela trajnostnega razvoja in ukrepe za trajnostni razvoj turizma v destinaciji.

Ob presoji po standardu Slovenia Green v okviru sodelovanja v ZSST (Poročilo o presoji po standardu Slovenia Green) je v letu 2019 prejela priporočila akreditiranega preveritelja za izboljšave na različnih področjih trajnostnega razvoja turizma. Nevladni organizaciji Umanotera in Focus bosta občino podprli pri naslavljanju teh priporočil, s poudarkom na izvajanju participatornih procesov na področju z največjimi emisija toplogrednih plinov, t.j. mobilnosti.

Načrt aktivnosti:

Program sodelovanja bo sestavljen iz analitičnih, komunikacijskih in participatornih aktivnosti.

1. Analitične aktivnosti:

- priprava analize podnebnih sprememb v občini Postojna do leta 2070 in njihovega vpliva na turizem. Ta analiza bo predstavljala osnovo za aktivnosti informiranja in ozaveščanja.

- priprava načrta za pilotno merjenje ogljičnega odtisa oz. strategije merjenja in minimiziranja ogljičnega odtisa ciljnih skupin obiskovalcev. V strategiji bodo identificirani poglavitni viri izpustov toplogrednih plinov, kar bo osnova za načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje.

2. Komunikacijske aktivnosti:

- priprava načrta strukturiranega ozaveščanja prebivalcev, turističnega gospodarstva in obiskovalcev o podnebnih spremembah in njihovih vplivih ter ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov;

- aktivnosti informiranja in ozaveščanje lokalne skupnosti, turističnega gospodarstva in obiskovalcev o podnebnih spremembah in njihovih vplivih ter ukrepih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (predavanja, objave v lokalnih in spletnih medijih);

- predstavitve in ogledi dobrih praks trajnostne mobilnosti v turističnih občinah (ekskurzije);

- ozaveščanje turističnih ponudnikov o načinih spodbujanja obiskovalcev k nizko-ogljičnemu ravnanju (predavanja, objave v lokalnih in spletnih medijih).

3. Participatorne aktivnosti:

- ogljični odtis turizma v občini – delavnica za širšo javnost in turistično gospodarstvo za vključujoče identificiranje poglavitnih virov izpustov toplogrednih plinov in prioritetnih področij ukrepanja za njihovo zmanjšanje;

- vključujoče načrtovanje ukrepov za zmanjšanje ogljičnega odtisa turizma v občini (delavnica za širšo javnost in turistično gospodarstvo);

- vključujoča priprava gradiv in orodij, s katerimi bodo turistični ponudniki informirali in ozaveščali obiskovalce in jih spodbujali k nizko-ogljičnemu ravnanju (delavnica za širšo javnost in turistično gospodarstvo).

Navedene aktivnosti bodo občino podpirale pri naslavljanju ZSST priporočil:

V akcijskem načrtu v 2021 so predvidene naslednje aktivnosti

- priprava analize podnebnih sprememb v občini Postojna

- priprava načrta ozaveščanja

- aktivnosti informiranja in ozaveščanje

- ogled dobre prakse

- delavnice o ogljičnem odtisu turizma v občini, načrtovanje ukrepov in delavnico za pripravo gradiv in orodij za ozaveščanje obiskovalcev - načrt za pilotno merjenje in pilotno merjenje ogljičnega odtisa

Veliko pozornosti bomo posvetili komunikaciji in informiranju o koristih trajnostnega upravljanja z viri skupnosti in motiviranje za aktivnejše delovanja pri odločanju o skupnih zadevah v lokalnih skupnostih. Poleg tega je namen tudi ozaveščanje za prehod v nizkoogljično in krožno gospodarstvo ter o okoljskih, družbenih in gospodarskih koristih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

Sekundarni namen komuniciranja je seznanitev ciljnih skupin, deležnikov in splošne javnosti s projektom Care4Climate, cilji projekta, projektnimi aktivnostmi ter rezultati in učinki projekta.

Cilji komuniciranja so:

- ozaveščati za prehod v nizkoogljično družbo in krožno gospodarstvo;

- ciljne skupine spodbujati k aktivnejšemu izvajanju ukrepov za lokalno suvereno upravljanje z naravnimi in drugimi življenjskimi viri ter za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

- informirati o koristih in praktičnih vidikih upravljanja z življenjskimi viri;

- informirati in ozaveščati o gospodarskih, okoljskih in razvojnih možnostih skupnostnega trajnostnega upravljanja z življenjskimi viri;

- poskrbeti za čim širše komuniciranje primerov dobrih praks in pomena njihovega prenosa med ciljnimi skupinami in deležniki projekta ter med splošno javnostjo;

- z izobraževanjem za skupnostno upravljanje z življenjskimi viri izboljšati usposobljenost ciljnih skupin za prehod v zeleno gospodarstvo.

Ključna komunikacijska sporočila:

Skupnostno trajnostno upravljanje življenjskih virov poleg zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in negativnih vplivov na okolje prinaša številne sinergijske učinke: skupnostim omogoča izkoriščanje lokalnih virov za izgradnjo socialnega kapitala, ustvarjanje zaposlitvenih možnosti, ustvarjanje prihodkov za reševanje razvojnih potreb skupnosti ter prispeva k prehranski in energetski samooskrbi ter povečanju konkurenčnosti gospodarstva.

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ustvarja zanko, kjer koristi in dobrine ostanejo in krožijo v lokalni skupnosti, s čemer se krepi tudi sama skupnost – povezanost, solidarnost, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, in s tem se povečuje blaginja njenih prebivalcev.

Lokalne skupnosti so skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti virov, saj ti predstavljajo osnovo za njihov blaginjo in lahko poženejo pozitivno povratno zanko razvoja (vse bolj trajnostno upravljanje z viri prinaša vedno več razvojnih priložnosti za lokalno skupnost).

V Sloveniji so lokalne skupnosti bogato obdarjene s trajnostnimi življenjskimi viri: gozdovi, vodnimi viri, rodovitno prstjo, obnovljivimi viri energije in biotsko raznovrstnostjo.

Učinkovit prehod v nizkoogljično družbo zahteva poleg vladnih ukrepov na državni ravni tudi visoko stopnjo sodelovanja posameznikov in skupnosti.