29. 3. 2021
Brivsko-frizerski salon na Ljubljanski cesti 24 je,
tako kot njegov lastnik, gospod Janko Ozbič, preživel marsikaj, tudi drugo
svetovno vojno. Od leta 1924, ko je Jankov oče, gospod Viktor, s ponosom,
navdihujoče in nasmejano pogledal svež napis BRIVEC na pročelju vogalne hiše,
je življenje v stavbi napisalo zanimivo in svojevrstno zgodbo. 70 let je g. Janko
svoje delo, življenje, strast in predanost vsak dan posvečal brivsko-frizerski
dejavnosti.
Kako bi lahko utonil v spominu živobarvni konjiček,
na katerega je mojster posedal generacije otrok, dečkov in deklic, in jim
spretno pričaral "takšne in drugačne frizure". Vsi so odšli iz
čarobnega salona s ponosno dvignjeno glavo, ki je izžarevala minute zvezdništva
in vsi so imeli v rokah enak adut: novo pričesko.
Postojnski brivec Janko Ozbič v svojem salonu leta 2016. Foto: Boštjan Martinjak
Mnogi Postojnčani se še danes spominjajo
glamuroznih stolov, v katere si se pogreznil kot v najboljše sanje. Seveda, saj
so prišli v Postojno iz daljne Parme leta 1936, kajti g. Viktor je bil prepričan,
da si Postojna zasluži najboljše. In še vedno so tam. Čakajo v salonu na
najboljše obiskovalce in novega stilista.
Lahko bi sicer že odšli v Južno Korejo,
ampak g. Janko je vedel, da nekatere stvari preprosto nimajo cene, še posebej
zato, ker je salon večkrat gostil tudi goste višjega ranga - od uradnikov do
italijanskih državnih uslužbencev in še in še.
Zunanjost salona leta 2018. Foto: Matjaž Mikuletič
Brivska tradicija ima v Postojni
''res dolgo brado'' in zato se je Občina Postojna priključila projektu Domače in umetnostne obrti – dediščina in
sodobnost, ki se odvija v okviru programa LAS sodelovanje. Vsak partner
obravnava obrt, v kateri so videli novo podjetniško priložnost ali pa je bila v
preteklosti značilna za tisto določeno območje.
V Postojni je mesto v projektu
dobil brivsko-frizerski salon Ozbič. Sprva je nov videz dobila zunanja podoba
salona - arhitekturno zanimiva hiša na vogalu. S svojim nenavadnim in edinstvenim
izgledom poživlja staro postojnsko mestno jedro četudi je postavljena tik ob glavni
prometni cesti.
Novo pomlad je dočakala junija 2019, ko se je iz vsem znane ''zelene hiše na vogalu'' spremenila v oko vpadljivo rožnato preobleko. Barvna študija fasade, napisov in stavbnega pohištva, ki so jo izvedli odgovorni konzervatorji v skladu s smernicami Zavoda za kulturno dediščine Slovenije, OE Nova Gorica, je pokazala, da so izvorne barve objekta rožnato-oranžnih odtenkov. Izgled sledi podobi po drugi svetovni vojni, ko so bili napisi prvič izključno v slovenskem jeziku.
Zunanjost salona po obnovi. Foto: Andrej Rijavec
S ciljem in željo po
revitalizaciji salona tudi z brivsko-frizerskimi podjetniškimi aktivnostmi, se
prav tako izvaja obnova notranjosti. Ker bo prostor predstavljal živi muzej in
bo s tovrstno obnovo zagotavljal nadaljnje delovanje salona, je nekaj
dragocenih kosov Ozbičeve brivske opreme in pohištva restavriranih, nekaj
rabljenih pa so darovali posamezniki. Po končani obnovi je predvidena oddaja
prostora v najem brivcu, ki bo nadaljeval dejavnost v salonu, in vzpostavitev
družabnega prostora, ki bo poskrbel za obogatitev kulturnega življenja.
Preden nas je vse pred
nepričakovan izziv postavila epidemija novega koronavirusa COVID-19, smo leto
2019 zaključili s fotografsko razstavo V Postojni ima britje dolgo brado. Poseben čar so razstavi dale arhivske fotografije g. Janka Ozbiča, ki je tudi sam fotograf. Deležna je bila prijetnega in pozitivnega odziva domačinov, kar je le še en pokazatelj več, da je Ozbičev brivsko-frizerski salon izredno veliko prispeval k razvoju podjetništva v Postojni. S tem namenom želimo središču Postojne vrniti živahen utrip in povečati turistično privlačnost ter dokazati, da se lahko z revitalizacijo domačih obrti nadaljuje podjetniško tradicijo prilagojeno potrebam sodobnega človeka.
Upamo, da se v novem starem salonu vidimo še letos. Po vsem tem času, preživetem med domačimi štirimi stenami, ga bomo še kako potrebovali, kajne?
Gospod Janko Ozbič na odprtju razstave ''V Postojni ima britje dolgo brado''. Foto: Tomaž Penko