Postojna se ni vedno imenovala tako. Prvič je bila omenjena že v 13. stoletju in sicer kot Arnsberg (pozneje Adelsberg). Preden pa je dobila dokončno ime Postojna, je doživela kar nekaj menjav – v sredini 14. stoletja se denimo pojavi oblika omena Postoyna. Zanimivo je dejstvo, da je bila Postojna sprva opredeljena kot trg (15. stoletje), šele leta 1909 pa je pridobila status mesta.
Ste že slišali za
furmane in furmanstvo? Pravim Postojnčanom še danes pravijo, da so furmani, razlog za to pa tiči v zgodovinskem dogajanju. Razmah te obrti, torej furmanstva (prevozništva), je bil namreč za Postojno zaradi lege ob prometni in trgovski poti (
Jamborna cesta), ki je povezovala Kranjsko z Jadranom in Furlanijo, izjemno pomemben. Kasneje se poleg cestne povezave vzpostavi še železniška povezava in tako v 19. stoletju v Postojno pripelje prvi vlak. Izgradnja južne železnice in prihod vlaka postopoma povzroči propad furmanstva, vendar zgolj kot dejavnosti, saj se furmanstvo še danes pretaka v toplini src Postojnčanov. Domačini spomin na furmanske čase obujajo vsako leto s
Furmanskim praznikom v Postojni.
Poleg omenjenega pa vlak za Postojno pomeni tudi prve množične prihode turistov. Ti turisti so Postojno obiskovali z enakim namenom, kot jo še danes obišče večina obiskovalcev – ogledati so si želeli znamenito
Postojnsko jamo. Prav zato je Postojna v tistem času postala
eno najpomembnejših turističnih središč v Evropi. Kot zanimivost naj navedemo, da je imela leta 1894 sedemkrat več gostov kot Bled in Gardsko jezero! Kljub temu pa je v poznejšem času bolj pridobivala na pomenu iz drugih področij – kot izobraževalno in upravno središče s sodiščem ter kot trgovsko, zdravstveno in kulturno središče širšega območja. Danes pa si želi še bolj utrditi status mednarodnega krasoslovnega in tudi turističnega središča.